OPIS EKSPERIMENTA:

Naš eksperiment smo izvedli v treh terminih, in sicer 15. in 22. 12. 2010, ter 5. 1. 2011.

Meritve smo opravljali s pomočjo programa Scope, ki nam je kazal amplitudo in potek valovanja v cevi. Na ta način smo potem ugotavljali pri katerih frekvencah se pojavljajo resonance. Resonance so nastopale tam, kjer je amplituda valovanja dosegla kakšnega od maksimumov. Pri višjih frekvencah (približno nad 500 Hz) pa je resonanco spremljala lepa sinusna krivulja.

Merili smo dva tipa cevi, in sicer na obeh straneh odprto, ter na eni strani odprto in na drugi strani zaprto cev. Na eni strani smo imeli šolski generator frekvenc z zvočnikom. Nastavili smo ga na sinusen izvor frekvenc, ter na njem spreminjali frekvenco in s tem iskali resonance. Na drugi strani pa smo imeli detektor povezan z računalnikom, kjer smo potem opazovali valovanje v cevi. Pri zaprti cevi smo detektor postavili na tisto stran, kjer je bila cev zaprta.

PRVI DAN:

Prvi dan smo se najprej pogovorili, kako bomo eksperiment dejansko izvedli. Poskusno smo merili stoječa valovanja v nekaterih ceveh.

DRUGI DAN

Drugi dan smo prinesli še več cevi različnih dimenzij in materialov. Vsem smo nato izmerili stoječa valovanja do frekvence 1000 Hz. Osredotočili smo se predvsem na stoječa valovanja pri frekvencah višjih od 500 Hz, saj nam naprave pri nižjih frekvencah niso kazale lepih sinusnih krivulj. Te frekvence pa so se tudi bolje ujemale s teorijo. Seveda pa smo zabeležili vse resonance, ki smo jih opazili. Izmerjene frekvence smo nato primerjali s teorijo, po kateri smo izračunali resonance za oba tipa cevi, odprto in zaprto cev.

TRETJI DAN

Tretji dan pa smo se lotili merjenja profila cevi. Merili smo amplitudo na različnih mestih v cevi z natančnostjo 2 cm. Merili smo cev označeno Železna 4 (dolžina 97,1 cm, premer 7,01 cm), meritve pa smo opravili na odprti in zaprti cevi. Nato pa smo pri nekaterih ceveh še enkrat opravili meritev resonanc.